Sredi poletja smo in že dva dni nisem zalila rož in zelenjave, sedaj je pa zemlja za vrt že čisto suha. Prav slabo vest imam, ampak sem imela toliko dela in še tako slabo sem se počutila, da nikakor nisem mogla nič več kot tisto, kar je bilo nujno.

Še isto sekundo, ko sem to opazila, sem odšla na vrt, da zalijem vse in bo zemlja za vrt zopet takšna kot mora biti, da bodo rože in zelenjava lahko primerno uspevale. Malce me je skrbelo, da se ne bo kaj posušilo še od rastlin, ker iz suhe zemlje težko kakšna rastlina kaj črpa. Hranljivih stvari zagotovo ne more dobiti iz tega, morda se pa pa motim.

Minilo je pol ure in zemlja za vrt je bila zalita. Nekje sem morda celo malce pretiravala, ampak mislim, da bo v roku nekaj ur, vse kot mora biti. Nanesla sem še malo gnojila, da se oddolžim za svojo malomarnost v zadnjih dneh in nato pospravila ves nered, ki sem ga ustvarila. Srčno upam, da se mi kaj takega ne bo več ponovilo, ker potem se lahko le odpovem vsemu delu, ki sem si ga naredila spomladi. Nekaj zelenjave ne vem, če bo preživelo sušo, ki sem jo ustvarila. Škoda res, da je bila zemlja za vrt tako suha, ker vidim, da je bilo tole bolj pomembno kot karkoli drugega in res sem mislila, da ne bo nastalo toliko škode. Sedaj lahko le drži pesti in upam na najboljše, kar bom pa verjetno videla zagotovo šele čez kakšen teden. Če bo takrat vse še vedno pri življenju, potem pomeni, da se je vse rešilo in sem lahko mirna, predvsem pa bolj skrbna do vrta.

Ko sem odšla v stanovanje, sem kasneje iz okna videla, da je zemlja za vrt sedaj odlično zalita in nikjer preveč, kakor sem najprej mislila.