Očetova pisarna je bila vedno videti nekoliko zastarela. Težke temne zavese so visele pred velikimi okni in že dolgo niso bile več v dobrem stanju. Naravna svetloba, ki je le stežka prihajala skozi njih je bila preveč zadušena, prostor pa je deloval temačno in utesnjeno.

Oče, ki je bil sicer zelo navezan na svoj delovni kotiček, se ni nikoli zares ukvarjal z njegovo prenovo. Vedno je govoril, da je to zguba časa in da ga raje porabi za delo. Nekega dne sem mu predlagal, da bi namesto zastarelih zaves iz blaga namestili panelne zavese in da bom za vse poskrbel sam. Potrebujem samo potrditev. Najprej je bil skeptičen. Ugovarjal je z besedami, da kaj pa je narobe s temi, saj služijo svojemu namenu.

Na koncu sem ga uspel prepričati, da poizkusi nekaj novega. Ko so prišle panelne zavese sem jih v enem popoldnevu, ko očeta ni bilo v pisarni, kar sam namestil. Že takoj, ko sem končal z delom sem videl, da je prostor postal nenadoma modernejši, svetlejši in bolj odprt. Točno tako kot sem predvideval. Zdaj bo oče lahko sam uravnaval panelne zavese, da bodo spuščale svetlobe ravno toliko kot jo bo potreboval. Zjutraj, ko bo sijalo sonce naravnost v okna jih bo lahko delno zastrl in si tako ustvaril prijetno delovno vzdušje, ne da bi moral sedeti v temi. Popoldne, ko pa bo svetloba postala mehkejša, bo zavese premaknil in pustil, da bo svetloba napolnila prostor. Komaj čakam naslednjega jutra, da bo opazil to razliko. Njegove besede zjutraj so bile, vauuuu, kaj je to moja pisarna. Ko pa so v pisarno prišli še njegovi sodelavci, so občudovali novo ureditev.

Kako sveže in profesionalno zdaj deluje njegov delovni prostor. Še ena prednost je bila, panelne zavese so bile dosti enostavnejše za vzdrževanje, ni jih bilo treba prati in likati, dovolj je bilo le občasno brisanje prahu z njih. Ko ga danes obiščem v pisarni, se vedno nasmehnem ob pogledu na prenovljen prostor, oče pa je zdaj še bolj ponosen na svojo pisarno in z veseljem sprejema stranke in sodelavce.