Ko sem že skoraj kupila novo torbo za na plažo, sem se spomnila, da sem nazadnje pospravljala prejšnjo nekje v garaži. To pa zato, ker sem jo pozabila tam in nisem imela časa, da bi jo odnesla gor. Takoj sem odhitela do tiste mate in res je bila torba še vedno tam. Tako sem bila vesela, da ne znam opisati. To torbo imam že dve leti in kupila sem jo v Španiji. Nikakor ne bi mogla najti podobne torbe, kot je ta in res mi je zalo všeč. Niti je ne bi iskala, ker sem jo našla v neki butični trgovini in naj bi bila ročno izdelana.

Ko je bila končno ta skrivnost rešena, sem se lahko končno začela veseliti morja. Vse, kar potrebujem, je da se konec tedna začne in da grem na morje. Komaj čakam sončenje in branje knjige. To je nekaj, kar najraje počnem na plaži, saj imam najbolj prazno glavo. Moram najti le malce bolj osamljen kotiček, da ni tam veliko ljudi in vse je popolno. 

Še dobro, da imam avtomobil in se lahko odpeljem, kamor si želim, kar pa tudi pomeni, da mnogo lažje lahko najdem bolj skrite lokacije. Spomnim se, ko nisem imela te možnosti in mi je preostalo le to, da sem bila na mnogo bolj zasedenih plažah. Takrat branje knjig ni bilo možno brez glasbe na slušalkah, ampak se je dalo nekako. Sedaj na srečo ne potrebujem tega delati, razen če mi res ustreza, da berem knjigo ob glasbi. Mi pa vsekakor bolj ustreza zvok valov, galebov in blagega vetra, ker se lažje zberem na branje. …