Sem človek akcije, nimam rad posedanja in ležanja, rad sem aktiven, takrat se počutim najboljše. Ker sem prišel v obdobje, ko je moje telo potrebovalo nekaj več, sem se odločil za sprehode v gozdu. Tako je to bila moja še kako potrebna meditacija, ker se mi je preveč stvari nabralo in moje telo je potrebovalo sprostitev, umiritev, da sem sam z seboj. 

Vedno sem imel občutek, da vse zmorem, nikoli si nisem hotel priznati, da sem utrujen. Ko me je telo začelo opozarjati, da tako ne bo šlo naprej in da se moram ustaviti, nisem hotel slišati. Delal sem naprej, dokler ni prišel dan, ko nisem prišel do zraka. Takrat sem si priznal, da potrebujem oddih in prvič sem šel sam za eno uro na sprehod v gozd in to je bila moja potrebna meditacija, tam sem se umiril. Obljubil sem si, da bom hodil na sprehod vsak dan, ker se še nisem dobro počutil, bi bilo dobro, da bi takrat obiskal zdravnika, pa ga nisem. Kajti vedel sem, da mi ne more pomagati, kakršnihkoli tablet pa nisem želel, moje tablete so bile sprehod, to je bila moja meditacija za moje zdravje.

Počasi sem prihajal nazaj, začel sem se počutiti boljše, pa še kakšen kilogram sem izgubil, sedaj, ko se pogovarjam z prijatelji, se včasih pošalim in rečem, da je moja meditacija sprehod po gozdu. Nekateri se smejijo, nekateri pa prav vedo, kaj s tem mislim. Najbolj pomembno je to, da jaz zase vem, kaj mi pomaga, da se počutim boljše. Ni pa lahko, ko spoznaš, da ne zmoreš več toliko, kot si prej. Jaz sem potreboval čas in prav zato pravim, da je sprehod moja meditacija, ker še danes verjamem, da mi sprehodi pomagajo ohranjati tako fizično kondicijo, kot tudi dobro duševno zdravje. Pomagajo mi zbistriti misli in to je zame potrebna meditacija, ko se počutim dobro in sem sam z seboj. 

…