Ko sem se končno odločila, da mi bo protetika nadomestila izgubljen zob, sem naletela na precej veliko težavo. Namreč tam, kjer so mi zob pred leti izpulili, sta se sosednja zoba premaknila proti mestu, kjer ni zoba. Posledično pa se je prostor zožil in sedaj je premalo prostora, da mi protetika z implantantom nadomesti izgubljeni zob. Edina možnost, ki je obstajala, je bil mostiček. Pri mostičku pa me je vedno motilo to, da se namesti na sosednja zoba. 

Pred mano je bila težka odločitev, ampak glede na to, da sem imela možnost, da bo tam luknja ostala ali pa da se določim za mostiček, kaj veliko izbire nisem imela. Če bi pustila, da bo tam ostala luknja, potem bi se oba sosednja zoba počasi preveč zarasla v prazen prostor in tudi ne bi bilo dobro na dolgi rok. Sicer mi protetika vseeno lahko reši situacijo ampak ne tako kot sem si želela. 

Odločila sem se za mostiček, seveda. Saj mi ni drugega preostalo. Žal mi je bilo sosednja zoba, ker sta bila popolnoma zdrava in lepa. Ampak bolje to, kot pa da imam še naprej luknjo. Med samim delom nisem bila najbolj zadovoljna, ker vem, kaj se je delala. Ampak po tem, ko je bil mostiček nameščen in ko je lokalna anestezija popustila, sem počasi videla, da je tudi takšna protetika zelo dobra. Nikjer se ne vidi, da je tam mostiček. Niti se ne vidi, da je umeten zob. Oba sosednja zoba sta videti, prava in zdrava, ter če sem iskrena sta še lepša kakor pa moja originalna.

Na srečo se je vse izšlo bolje, kot sem pričakovala in sem sedaj zelo vesela, ker se lahko spet sproščeno smejim, saj vem, da se ne vidi, več luknja mojega manjkajočega zoba. Res je bil že čas, da sem to uredila in vesela sem, da je bila protetika tako dobra izbira.…